Republika Slovenija

Minister Virant je, pred časom, spremenil zakonodajo glede povračila potnih stroškov javnim uslužbencem za prihod v službo. Ukrep je upravičeval z obrazložitvijo, v kateri je povdarjal poštenost, pravičnost, korektnost. V čem je pravičnost, poštenost in korektnost lahko nazorno prikažemo s primerjavo stanja pred in po ukrepu za nekoga, ki se vozi na svoje delovno mesto z najbolj oddaljenega kraja; recimo iz Prekmurja v Ljubljano.

pred ukrepom:
Uslužbenec je dobil potne stroške za vožnjo v službo (iz Prekmurja približno 150 tisoč SIT). S tem denarjem si je najel stanovanje v Ljubljani (p. 80 tisoč SIT) v katerem je med tednom ’spal’, ostalo (p. 70 tisoč SIT) pa porabil za potne stroške za vožnjo domov med vikendom. Če zanemarimo ločeno življenje, sta bila tako vozač in ljubljančan približno v enakopravnem položaju, kar se tiče stroškov prihoda na delovno mesto.

po ukrepu:
Vozač porabi 150 tisoč SIT za prevoz na delo in bivanje med tednom v Ljubljani. Njegovi mesečni prihodki so se tako zaradi virantovega poštenja v trenutku razpolovili.

Predlagam, da vsi vozači iz Primorske, Prekmurja, Štajerske, Koroške,… odjavijo svoje tedenske ‘brloge’ v Ljubljani in se začnejo voziti v službo iz domačega kraja, minister Virant pa naj pojasni, v čem je poštenost in korektnost, da zaposleni v državni upravi najprej na svoje stroške najamejo stanovanje v Ljubljani, nato pa se jim za to še ne prizna dejanskih stroškov prihoda na delovno mesto; na koncu pa jih pravičniški minister še zmerja s prevaranti.

Da bi se človek razjokal… pa ne nad krivico, nad logiko najvišjega uradnika.

Minister Virant se je odločil, da bodo upravne enote delale tudi ob sobotah.
Minister Virant pravi: “Naj delajo tudi ob sobotah, če se bo prijelo, vredu, če ne, bomo po novem letu delo ob sobotah spet ukinili”.
Cinično bi lahko k temu dodali: Dajmo ustaviti ministra Viranta, če se bo prijelo, vredu, če ne, bomo pa videli.

Neka blogerka je zapisala: “Vsi moški so šovinisti, tisti, ki niso, so pa žal pedri.”

Logična posledica gornje trditve je: “Normalni moški so šovinisti, tisti, ki niso, so pedri”, pa tudi: “Normalne ženske ljubijo šoviniste.”

Opozorilo:
Sam se z nobeno od gornjih trditev ne strinjam!

Lahko sindikat protestira proti uvedbi privatnih šol ?
Lahko ateisti glasujejo proti beatifikaciji Plečnika ?
Lahko TV voditelj govori neumnosti ?

Odgovori so nedvoumeni (!?), mnenja pa očitno zelo različna.

Ko sem zvečer šel spat, sem bil izmuče, po vseh slišanih izjavah strokovnjakov, umetnikov in raznih drugih vsevednih ‘had’-erjev. Pa jih nisem želel slišati, dohitele so me kar tako, mimogrede. Nekaj najbolj globokoumnih:
Novopečeni minister: Kadrovsko se bomo okrepili, vsi, ki bi želeli sodelovati, naj mi pošljejo kratek e-mail.
V piramidi: Ženske so trikrat pametnejše od moških (ni bil poklon).
V piramidi: Kazni je treba povečati, desetkrat povečati (ni bila zajebancija).
V piramidi: Vsakih deset metrov je potrebno postaviti prometni znak
Liberalec v piramidi, poznejši zmagovale: Več policajev, popoln nadzor, neposlušne voznike je potrebno oklofutati.
Had-ovec na internetu: Grda beseda je le skupek različnih črk, kar pomeni, da grdih besed ni.
Znani TV voditelj: Grda beseda ne ubija.
Gledališčnik: Leta 1995 sem postavil mejnik (govori o gledališču).
Gledališčnik: Herman Potočnik je mejnik v osvajanju vesolja, je eden največjih fizik….

Izrečene, navedene in druge podobne neumnosti, ki jih je dovoljeno širiti prek javnih medijev na državne stroške in na način, da izgledajo kot čisti um, so posledica naslednjega paradoksa:

“Otroci s podpovprečnimi sposobnostmi logičnega mišljenja študirajo na fakultetah brez primesi logike. Ker je takih večina, pozneje postanejo razlagalci in poznavalci vsega kar leze in gre. Za razvoj pa skrbijo tisti, ki se na večino teh stvari ne razumejo.”

Ponavadi je hec in ne gledam piramide. Pokrijem se z dekco na kavču, zraven na mizco teran in pršut, knjigo za rezervo. Aha, naenkrat sem sredi piramide, ljudje so nasmejani, kravat ne opazim, kar je zmeraj dober znak. Vedel sem, tega nimam rad.
(Jonas)

Potem pa se je začelo:

Otroci socializma, obubno si želijo upravičiti zablode, naivnost in grehe svojih staršev (d), očetov socializma, zavedenih, razočaranih in prevaranih. Pa jim (staršem in otrokom) nihšče nič noče…..Amerika sedaj ni na tapeti, cerkev pa je. Kriva za vso trpljenje proletarca, tričetrt posilstev, za inkvizicijo, za grehe komunizma, za neenakopravno razporejeno bogastvo, za vse krivice tega sveta….Pa vendar bi bilo treba reči le: “Treh evrov za obisk cerkve na blejskem otoku ne bom plačal, ker me to ne zanima”.

Kdaj točno sem prvič zazehal ne vem, najbrž po desetih minutah, rajši sem si še enkrat ogledal Policijsko akademijo X, na enem drugem programu. Ko sem šel spat, so moje misli odtavale daleč proč: “Demokracija in soočanje argumentov, otroci starcev proletarcev s posušenimi kurci sinovom govorijo o vrednotah, skupaj živimo, ure pa se vrtijo in vrtijo, že enaindvajseto stoletje.”